Zbirka izraza

hr Postavljanje pitanja 1   »   he ‫לשאול שאלות 1‬

62 [šezdeset i dva]

Postavljanje pitanja 1

Postavljanje pitanja 1

‫62 [שישים ושתיים]‬

62 [shishim ushtaim]

‫לשאול שאלות 1‬

[lish'ol she'elot 1]

Odaberite kako želite vidjeti prijevod:   
hrvatski hebrejski igra Više
učiti ‫--מ--‬ ‫______ ‫-ל-ו-‬ ------- ‫ללמוד‬ 0
lil--d l_____ l-l-o- ------ lilmod
Uče li učenici puno? ‫-תלמ---ם---מד-----בה?‬ ‫________ ל_____ ה_____ ‫-ת-מ-ד-ם ל-מ-י- ה-ב-?- ----------------------- ‫התלמידים לומדים הרבה?‬ 0
h--al---i- -om-im-ha-be-? h_________ l_____ h______ h-t-l-i-i- l-m-i- h-r-e-? ------------------------- hatalmidim lomdim harbeh?
Ne, oni uče malo. ‫----הם לו-ד-----ט.‬ ‫___ ה_ ל_____ מ____ ‫-א- ה- ל-מ-י- מ-ט-‬ -------------------- ‫לא, הם לומדים מעט.‬ 0
lo,--e- l-m--- m--a-. l__ h__ l_____ m_____ l-, h-m l-m-i- m-'-t- --------------------- lo, hem lomdim me'at.
pitati ‫ל-או-‬ ‫______ ‫-ש-ו-‬ ------- ‫לשאול‬ 0
lish'-l l______ l-s-'-l ------- lish'ol
Pitate li često učitelja? ‫-ת-/ - ש----/ - -ת--מ-רה---לו- ל-ית---ק---ות?‬ ‫__ / ה ש___ / ת א_ ה____ ש____ ל_____ ק_______ ‫-ת / ה ש-א- / ת א- ה-ו-ה ש-ל-ת ל-י-י- ק-ו-ו-?- ----------------------------------------------- ‫את / ה שואל / ת את המורה שאלות לעיתים קרובות?‬ 0
at-h--t --o'el/--o'el---she-elot--t-ha---e-----y-i--q---o-? a______ s______________ s_______ e_ h______ l______ q______ a-a-/-t s-o-e-/-h-'-l-t s-e-e-o- e- h-m-r-h l-e-t-m q-o-o-? ----------------------------------------------------------- atah/at sho'el/sho'elet she'elot et hamureh l'eytim qrovot?
Ne, ne pitam ga često. ‫לא- אני -- שו-ל---- -ו-ו-ל-י-ים--רוב---‬ ‫___ א__ ל_ ש___ / ת א___ ל_____ ק_______ ‫-א- א-י ל- ש-א- / ת א-ת- ל-י-י- ק-ו-ו-.- ----------------------------------------- ‫לא, אני לא שואל / ת אותו לעיתים קרובות.‬ 0
l-, -ni l- -ho-el-sho'el---o-o----yti--q----t. l__ a__ l_ s______________ o__ l______ q______ l-, a-i l- s-o-e-/-h-'-l-t o-o l-e-t-m q-o-o-. ---------------------------------------------- lo, ani lo sho'el/sho'elet oto l'eytim qrovot.
odgovoriti ‫ל---ת‬ ‫______ ‫-ע-ו-‬ ------- ‫לענות‬ 0
la'-not l______ l-'-n-t ------- la'anot
Odgovorite, molim Vas. ‫-ענ- - --ב-ק-ה-‬ ‫____ / י ב______ ‫-ע-ה / י ב-ק-ה-‬ ----------------- ‫תענה / י בבקשה.‬ 0
t---neh-t--ani ---aqa-h-h. t_____________ b__________ t-'-n-h-t-'-n- b-v-q-s-a-. -------------------------- ta'aneh/ta'ani b'vaqashah.
Odgovaram. ‫אנ- ---ה-‬ ‫___ ע_____ ‫-נ- ע-נ-.- ----------- ‫אני עונה.‬ 0
an---neh-on-h. a__ o_________ a-i o-e-/-n-h- -------------- ani oneh/onah.
raditi ‫--בוד‬ ‫______ ‫-ע-ו-‬ ------- ‫לעבוד‬ 0
l-'avod l______ l-'-v-d ------- la'avod
Radi li on upravo? ‫-וא-עובד כעת?‬ ‫___ ע___ כ____ ‫-ו- ע-ב- כ-ת-‬ --------------- ‫הוא עובד כעת?‬ 0
hu--ved --'--? h_ o___ k_____ h- o-e- k-'-t- -------------- hu oved ka'et?
Da, on upravo radi. ‫כן, --א --בד.‬ ‫___ ה__ ע_____ ‫-ן- ה-א ע-ב-.- --------------- ‫כן, הוא עובד.‬ 0
k--- -- ov-d. k___ h_ o____ k-n- h- o-e-. ------------- ken, hu oved.
dolaziti ‫לבוא‬ ‫_____ ‫-ב-א- ------ ‫לבוא‬ 0
l--o l___ l-v- ---- lavo
Dolazite li? ‫את /-- -א ---?‬ ‫__ / ה ב_ / ה__ ‫-ת / ה ב- / ה-‬ ---------------- ‫את / ה בא / ה?‬ 0
at-h-a- va/v-'a-? a______ v________ a-a-/-t v-/-a-a-? ----------------- atah/at va/va'ah?
Da, dolazimo odmah. ‫כ-, ---נו-עו----ט ב----‬ ‫___ א____ ע__ מ__ ב_____ ‫-ן- א-ח-ו ע-ד מ-ט ב-י-.- ------------------------- ‫כן, אנחנו עוד מעט באים.‬ 0
ken- -n-xn- o--m-'---b-'--. k___ a_____ o_ m____ b_____ k-n- a-a-n- o- m-'-t b-'-m- --------------------------- ken, anaxnu od me'at ba'im.
stanovati ‫לגו-‬ ‫_____ ‫-ג-ר- ------ ‫לגור‬ 0
lag-r l____ l-g-r ----- lagur
Stanujete li u Berlinu? ‫א- - - ---/-ה -ברלי--‬ ‫__ / ה ג_ / ה ב_______ ‫-ת / ה ג- / ה ב-ר-י-?- ----------------------- ‫את / ה גר / ה בברלין?‬ 0
a-ah-a------garah-b---r-i-? a______ g________ b________ a-a-/-t g-r-g-r-h b-b-r-i-? --------------------------- atah/at gar/garah b'berlin?
Da, stanujem u Berlinu. ‫-ן- א-- ג----ה ב-ר--ן-‬ ‫___ א__ ג_ / ה ב_______ ‫-ן- א-י ג- / ה ב-ר-י-.- ------------------------ ‫כן, אני גר / ה בברלין.‬ 0
k-----n----r/gar-h -'-erli-. k___ a__ g________ b________ k-n- a-i g-r-g-r-h b-b-r-i-. ---------------------------- ken, ani gar/garah b'berlin.

Tko želi govoriti, mora pisati!

Učenje stranih jezika nije uvijek jednostavno. Učenicima je u početku posebno teško govoriti. Mnogi se ne usude oblikovati rečenice na novom jeziku. Previše se boje pravljenja grešaka. Za takve učenike pisanje može biti dobro rješenje. Jer tko želi naučiti dobro govoriti, morao bi što više pisati! Pisanje nam pomaže u prilagođavanju na novi jezik. To ima mnogo razloga. Pisanje funkcionira drugačije od govorenja. To je puno složeniji proces. Kod pisanja duže razmišljamo o izboru riječi. Na taj način naš mozak radi intenzivnije s novim jezikom. Također smo kod pisanja puno opušteniji. Na naš odgovor nitko ne čeka. Tako se naš strah od stranog jezika lagano smanjuje. Osim toga, pisanje potiče našu kreativnost. Osjećamo se slobodnijima te se više igramo s novim jezikom. Pisanje nam daje više vremena od govorenja. A također podupire naše pamćenje! Međutim, najveća prednost pisanja je njegov distancirani oblik. To znači da možemo pomno pratiti ishod svog jezika. Sve vidimo jasno ispred sebe. Na taj način možemo sami ispravljati svoje greške i pritom učiti. Sadržaj pisanja na novom jeziku u principu nije važan. Važno je samo redovito oblikovati rečenice u pisanom obliku. Onaj tko želi vježbati, neka potraži prijatelja za dopisivanje iz inozemstva. Nakon nekog vremena će se s njim i osobno upoznati. Vidjet ćete: Tada će govorenje biti mnogo jednostavnije!