短语手册

zh 工作   »   sl Na delu

55[五十五]

工作

工作

55 [petinpetdeset]

Na delu

选择您想要查看翻译的方式:   
中文(简体) 斯洛文尼亚语 播放 更多
您 是 做 什么 工作 的 ? S-č-- -- -ok--cno u-v-r--te? S čim se poklicno ukvarjate? S č-m s- p-k-i-n- u-v-r-a-e- ---------------------------- S čim se poklicno ukvarjate? 0
我的 先生 是 医生 。 Moj-m-ž j--p- po---cu-z-ra---k. Moj mož je po poklicu zdravnik. M-j m-ž j- p- p-k-i-u z-r-v-i-. ------------------------------- Moj mož je po poklicu zdravnik. 0
我 是 做半天班的 护士 。 Ja------m-k-- me-------- ses-ra s p-l-v-č-im d-l---im---s--. Jaz delam kot medicinska sestra s polovičnim delovnim časom. J-z d-l-m k-t m-d-c-n-k- s-s-r- s p-l-v-č-i- d-l-v-i- č-s-m- ------------------------------------------------------------ Jaz delam kot medicinska sestra s polovičnim delovnim časom. 0
不久 我们 就要 拿 退休金 了 。 K-a---bo---š---v -o-oj. Kmalu bova šla v pokoj. K-a-u b-v- š-a v p-k-j- ----------------------- Kmalu bova šla v pokoj. 0
但 纳税 很 高 。 A-----d-vk- -o v---ki. Ampak davki so visoki. A-p-k d-v-i s- v-s-k-. ---------------------- Ampak davki so visoki. 0
医疗保险 很 贵 。 I- zd----tv--- z------an-- -e---ag-. In zdravstveno zavarovanje je drago. I- z-r-v-t-e-o z-v-r-v-n-e j- d-a-o- ------------------------------------ In zdravstveno zavarovanje je drago. 0
你 将来 想 从事 什么(职业) ? K-j--- rad(---n--o---o-t-l(a)? Kaj bi rad(a) nekoč postal(a)? K-j b- r-d-a- n-k-č p-s-a-(-)- ------------------------------ Kaj bi rad(a) nekoč postal(a)? 0
我 想 当 工程师 。 Rad-a) bi-p-s---(a--in-e--r. Rad(a) bi postal(a) inženir. R-d-a- b- p-s-a-(-) i-ž-n-r- ---------------------------- Rad(a) bi postal(a) inženir. 0
我 要 读 大学 。 H-če--š-u-i--t- -a----ve---. Hočem študirati na univerzi. H-č-m š-u-i-a-i n- u-i-e-z-. ---------------------------- Hočem študirati na univerzi. 0
我 是 实习生 。 Se- p-ipra---k. Sem pripravnik. S-m p-i-r-v-i-. --------------- Sem pripravnik. 0
我 挣得 不多 。 Ne za--u-im ---iko. Ne zaslužim veliko. N- z-s-u-i- v-l-k-. ------------------- Ne zaslužim veliko. 0
我 在 国外 实习 。 Oprav-j-- -r-p-av--štvo-v-tu--ni. Opravljam pripravništvo v tujini. O-r-v-j-m p-i-r-v-i-t-o v t-j-n-. --------------------------------- Opravljam pripravništvo v tujini. 0
这是 我的 老板 。 To j- m-j---f. To je moj šef. T- j- m-j š-f- -------------- To je moj šef. 0
我的 同事们 很友好 。 I-am-p---etn--k-leg-. Imam prijetne kolege. I-a- p-i-e-n- k-l-g-. --------------------- Imam prijetne kolege. 0
中午 我们 总是 一起 去 食堂 。 Op--d-- gr-mo--edn- --m--z-. Opoldne gremo vedno v menzo. O-o-d-e g-e-o v-d-o v m-n-o- ---------------------------- Opoldne gremo vedno v menzo. 0
我 在 找工作 。 Išče- --užbo. Iščem službo. I-č-m s-u-b-. ------------- Iščem službo. 0
我 失业 已经 一年 了 。 Eno---t- --m že---ez--s-ln-a). Eno leto sem že brezposeln(a). E-o l-t- s-m ž- b-e-p-s-l-(-)- ------------------------------ Eno leto sem že brezposeln(a). 0
这个 国家 有 太多 失业者 。 V--e- -e-el- ----rev-č-br-zp-sel-i-. V tej deželi je preveč brezposelnih. V t-j d-ž-l- j- p-e-e- b-e-p-s-l-i-. ------------------------------------ V tej deželi je preveč brezposelnih. 0

记忆需要语言

大多数人都能记得自己第一天上学时的情形。 但是却再也想不起来在那之前所发生的事。 我们对自己周岁前所发生的事几乎没有任何印象。 这是为什么呢? 为什么我们不记得婴儿时的经历? 其原因在于我们的发展规律。 语言和记忆力大约在同一时间段开始发展。 为了记住什么,人类需要语言。 也就是说,人们必须对自己所经历过的事情提前拥有词汇。 科学家对孩子做了各种测试。 从中发现了有趣的现象。 一旦孩子开始学习说话,就会忘记之前发生的所有事情。 语言的起始也正是记忆的开端。 三周岁前的孩子会学习很多东西。 他们每天都在体验新事物。 他们在这个年龄阶段有许多重要经历。 尽管如此,这段记忆都会消失。 心理学家把这种现象定义为婴儿期遗忘。 只有被孩子命名了的事物才能在记忆中保留下来。 人类的自传体记忆保存着个体的个人经历。 它的作用就像是日记一样。 生命中每一件重要之事都会被记录于中。 因此,自传体记忆筑造了我们的自我认同感。 但是,自传体记忆的发展取决于母语学习。 我们只能通过语言才能激活我们的记忆。 当然,我们婴儿时期的体验并没有真正消失。 它们储存在我们大脑中的某个地方。 只是我们再也无法接触到它们了......真的很可惜,对吧?