短语手册

zh 解释,说明某件事情1   »   sl nekaj utemeljiti 1

75[七十五]

解释,说明某件事情1

解释,说明某件事情1

75 [petinsedemdeset]

nekaj utemeljiti 1

选择您想要查看翻译的方式:   
中文(简体) 斯洛文尼亚语 播放 更多
您 为什么 没来 呢 ? Zakaj ---p--d-t-? Zakaj ne pridete? Z-k-j n- p-i-e-e- ----------------- Zakaj ne pridete? 0
天气 太糟糕 了 。 Vr-----e--ak- gr-o (sl----. Vreme je tako grdo (slabo). V-e-e j- t-k- g-d- (-l-b-)- --------------------------- Vreme je tako grdo (slabo). 0
我 不来 了, 因为 天气 太 糟糕 了 。 N--p---e-, --- j- --e---t-k- --a-o. Ne pridem, ker je vreme tako slabo. N- p-i-e-, k-r j- v-e-e t-k- s-a-o- ----------------------------------- Ne pridem, ker je vreme tako slabo. 0
他 为什么 没来 呢 ? Z---- -n -e ---d-? Zakaj on ne pride? Z-k-j o- n- p-i-e- ------------------ Zakaj on ne pride? 0
他 没有 被邀请 。 Ni-p--a-lj--. Ni povabljen. N- p-v-b-j-n- ------------- Ni povabljen. 0
他 不来, 因为 他 没有 被邀请 。 N--p-i--- -er-n---o-------. Ne pride, ker ni povabljen. N- p-i-e- k-r n- p-v-b-j-n- --------------------------- Ne pride, ker ni povabljen. 0
你 为什么 没来 呢 ? Z--aj n--prid-š? Zakaj ne prideš? Z-k-j n- p-i-e-? ---------------- Zakaj ne prideš? 0
我 没有 时间 。 N--a- č--a. Nimam časa. N-m-m č-s-. ----------- Nimam časa. 0
我 不来, 因为 我 没有 时间 。 Ne---m-p---el/pr-šl-, k---n--a- ---a. Ne bom prišel/prišla, ker nimam časa. N- b-m p-i-e-/-r-š-a- k-r n-m-m č-s-. ------------------------------------- Ne bom prišel/prišla, ker nimam časa. 0
你 为什么 不留下来 呢 ? Z-kaj -e-o---n--? Zakaj ne ostaneš? Z-k-j n- o-t-n-š- ----------------- Zakaj ne ostaneš? 0
我 还得 工作 。 Im-- -------. Imam še delo. I-a- š- d-l-. ------------- Imam še delo. 0
我 不 留下来, 因为 我 还得 工作 。 Ne osta-e- -ar-di t--a--ker imam--- -e--. Ne ostanem zaradi tega, ker imam še delo. N- o-t-n-m z-r-d- t-g-, k-r i-a- š- d-l-. ----------------------------------------- Ne ostanem zaradi tega, ker imam še delo. 0
您 为什么 现在 就 走 ? Z-ka- -e-g-e-t-? Zakaj že greste? Z-k-j ž- g-e-t-? ---------------- Zakaj že greste? 0
我 累 了 。 Ut---en(-) -e-. Utrujen(a) sem. U-r-j-n-a- s-m- --------------- Utrujen(a) sem. 0
我 走 了 , 因为 我 累 了 。 G-e--zat---k-r-s-m --r---n--). Grem zato, ker sem utrujen(a). G-e- z-t-, k-r s-m u-r-j-n-a-. ------------------------------ Grem zato, ker sem utrujen(a). 0
您 为什么 现在 就 走 呢 ? Z-----že-od--j--e? Zakaj že odhajate? Z-k-j ž- o-h-j-t-? ------------------ Zakaj že odhajate? 0
已经 很晚 了 。 P-z-o-je že. Pozno je že. P-z-o j- ž-. ------------ Pozno je že. 0
我 得走 了, 因为 已经 很晚 了 。 O-h-ja---ker--e ----o---. Odhajam, ker je že pozno. O-h-j-m- k-r j- ž- p-z-o- ------------------------- Odhajam, ker je že pozno. 0

母语=感性的,外语=理性的?

学习外语时,我们是在促进我们的大脑。 我们的思维因学习而改变。 从而变得更富有创造力和敏捷。 复杂的思维到了多语言者身上也会变容易。 记忆力在学习时得到了锻炼。 我们学得越多,记忆力就变得越好。 学习多种语言的人,学其它东西也同样更快。 他可以长时间专注于某个课题进行思考。 因此他解决问题的速度会更快。 多语言者也更加果断。 如何做决定也同样取决于语言。 我们用以思考的语言,影响着我们的抉择。 心理学家在一项研究中对多位实验对象做了测试。 实验对象全部都是双语者。 除了母语他们还能说另外一种语言。 实验对象必须回答一个测试题。 该测试题是关于某个问题的解决方案。 实验对象必须在双选项中做出选择。 其中一个选项明显比另一选项更具有风险性。 实验对象必须以两种语言来回答这个问题。 实验结果显示,当实验对象转换语言时,答案也随之改变! 当他们说母语时,就会选择风险大的选项。 当他们说外语时,就会选择另外一个安全选项。 实验结束后,他们还必须投赌注。 在这之上他们也体现了明显差异性。 当他们使用外语时,会表现得更为理性。 研究人员推测,那是因为我们在说外语时会更加专注。 因此,我们并非感性地做决定,而是理性地......