Zbirka izraza

hr Prilozi   »   sl Adverbi (prislovi)

100 [sto]

Prilozi

Prilozi

100 [sto]

Adverbi (prislovi)

Odaberite kako želite vidjeti prijevod:   
hrvatski slovenski igra Više
već jednom – još nikada ž- ----at---e-k--j--- --------i ž- e----- (-- k---- – š- n----- ž- e-k-a- (-e k-a-) – š- n-k-l- ------------------------------- že enkrat (že kdaj) – še nikoli 0
Jeste li već jednom bili u Berlinu? A-- --- že-bili -da- v-Be-l---? A-- s-- ž- b--- k--- v B------- A-i s-e ž- b-l- k-a- v B-r-i-u- ------------------------------- Ali ste že bili kdaj v Berlinu? 0
Ne, još nikada. N-- -----kol-. N-- š- n------ N-, š- n-k-l-. -------------- Ne, še nikoli. 0
netko – nitko n-k-- -----če n---- – n---- n-k-o – n-h-e ------------- nekdo – nihče 0
Poznajete li nekoga ovdje? Po---te---ka------? P------ t---- k---- P-z-a-e t-k-j k-g-? ------------------- Poznate tukaj koga? 0
Ne, ne poznajem nikoga ovdje. Ne- -u-a- -- po--am--iko-ar. N-- t---- n- p----- n------- N-, t-k-j n- p-z-a- n-k-g-r- ---------------------------- Ne, tukaj ne poznam nikogar. 0
još – ne više š--- -i--več š- – n-- v-- š- – n-č v-č ------------ še – nič več 0
Ostajete li još dugo ovdje? A-i-os--jate -e dolgo -u? A-- o------- š- d---- t-- A-i o-t-j-t- š- d-l-o t-? ------------------------- Ali ostajate še dolgo tu? 0
Ne, ne ostajem više dugo ovdje. N-, n- os-a-em---č do-go -u. N-- n- o------ v-- d---- t-- N-, n- o-t-n-m v-č d-l-o t-. ---------------------------- Ne, ne ostanem več dolgo tu. 0
još nešto – ništa više še (--)-aj-- ----več š- (------ – n-- v-- š- (-e-k-j – n-č v-č -------------------- še (ne)kaj – nič več 0
Želite li još nešto popiti? Bi-ra-i----ka- -o--li? B- r--- š- k-- p------ B- r-d- š- k-j p-p-l-? ---------------------- Bi radi še kaj popili? 0
Ne, ne želim više ništa. Ne- n- -e--m --č ve-. N-- n- ž---- n-- v--- N-, n- ž-l-m n-č v-č- --------------------- Ne, ne želim nič več. 0
već nešto – još ništa že-(ne---- – še-n-č ž- (------ – š- n-- ž- (-e-k-j – š- n-č ------------------- že (ne)kaj – še nič 0
Jeste li već nešto jeli? A-----e -e ----poje-l-? A-- s-- ž- k-- p------- A-i s-e ž- k-j p-j-d-i- ----------------------- Ali ste že kaj pojedli? 0
Ne, još ništa nisam jeo / jela. N-- n-č š- n-se- --je--- -p-j-d---. N-- n-- š- n---- p------ (--------- N-, n-č š- n-s-m p-j-d-l (-o-e-l-)- ----------------------------------- Ne, nič še nisem pojedel (pojedla). 0
još netko – više nitko še ---)----–-n--če-več š- (------ – n---- v-- š- (-e-k-o – n-h-e v-č ---------------------- še (ne)kdo – nihče več 0
Želi li još netko kavu? B---e-kd--ra- kav-? B- š- k-- r-- k---- B- š- k-o r-d k-v-? ------------------- Bi še kdo rad kavo? 0
Ne, nitko više. Ne--n--č- v-č. N-- n---- v--- N-, n-h-e v-č- -------------- Ne, nihče več. 0

Arapski jezik

Arapski jezik je jedan od najvažnijih svjetskih jezika. Arapski jezik govori više od 300 milijuna ljudi. Oni žive u više od 20 različitih zemalja. Arapski spada u afroazijske jezike. Arapski jezik nastao je prije više tisuća godina. Ovaj jezik se prvobitno govorio na Arapskom poluotoku. Odatle se počeo širiti dalje. Govorni arapski jezik se razlikuje od standardnog jezika. Također postoji mnogo različitih arapskih dijalekata. Moglo bi se reći da se u svakoj regiji govori drugačije. Govornici različitih dijalekata se uopće ne razumiju. Stoga su filmovi iz arapskih zemalja većinom titlovani. Samo tako ih se može razumjeti u svim arapskim zemljama. Klasični standardni arapski jezik se danas jedva uopće govori. Postoji samo u pisanom obliku. U knjigama i novinama se koristi klasičan arapski standardni jezik. Danas ne postoji stručni arapski jezik. Stručno nazivlje je preuzeto i8z drugih jezika. Ovdje prije svega prevladavaju francuski i engleski jezik. Interes za arapski jezik posljednjih je godina jako porastao. Sve više ljudi želi učiti arapski. Tečajevi se nude na svakom sveučilištu i mnogim školama. Puno ljudi smatra arapsko pismo posebno fascinantnim. U arapskom jeziku se piše zdesna nalijevo. Izgovor i gramatika arapskog jezika nisu baš jednostavni. Ima puno glasova i pravila koje drugi jezici ne poznaju. Pri učenju arapskog jezika bi se stoga trebalo pridržavati određenog redoslijeda. Prvo izgovor, pa gramatika, a onda pisanje…